Roadtrip 09'
Zadnji vikend v septembru. Kot nalašč za avto-potovanje. Nekaj obotavljanja in negotovosti pred odhodom, a na koncu se je izšlo v najboljši luči. Oprema: šotor, gorilnik, 2 stola, avto. Cilj: Budimpešta, Bratislava, Dunaj, mogoče še kaj vmes.
Prvi dan naju je navdihovalo Blatno jezero. Tu je Marko prvič razstavil svoje številne popotniške vodnike, s katerimi se je opremil pred odhodom. Čeprav so nekateri imeli že zgodovinsko vrednost (eden je bil iz leta 1980), sva se na kratko seznanila z glavnimi zanimivostmi tega največjega srednjeevropskega jezera, imenovanega tudi »Madžarsko morje«. Presenetil naju je podatek, da je v povprečju globoko le 3 metre, največ pa 11. Njegova obala ni ravno med najprivlačnejšimi za kopanje, a sva se po napetem dvoboju Naseljencev in pregrevanju na soncu le opogumila in se namočila v njem. Ni nama bilo žal. Sledila je večerja na obali, ob sončnem zahodu. Seveda sva sedela na udobnih stolih, ki sva ju vzela s seboj in sta nedvomno odkritje tokratnega potovanja. Počitek sva poiskala sredi nekega mesteca (Martonvásár?), 20 kilometrov pred Budimpešto. Bilo je precej mirno.
Naslednji dan sva se hitro podala v madžarsko prestolnico. Najprej postanek na železniški postaji, kjer sva dobila zemljevid in informacijo, da je nedeljsko parkiranje po celem mestu brezplačno. Parkirala sva v samem centru in se najprej podala k jutranji nedeljski sveti maši v najveličastnejšo cerkev v Budimpešti, baziliko sv Štefana. Nato sva si preko dneva ogledovala čudovito mesto. Posebej naju je navdušil pogled iz Citadelle, od koder je razgled na celo mesto in prekrasne mostove čez Donavo. Zvečer je sledilo kuhanje večerje v parku, igranje Naseljencev in občudovanje nočne panorame iz najinih udobnih naslonjalnikov. Jutro sva dočakala na čudoviti lokaciji, nekje sredi koruznih polj, pod vetrnimi elektrarnami.
Bilo je tako mirno in udobno, da naju je prebudilo šele jutranje sonce. Nikamor se nama ni mudilo in v miru sva pozajtrkovala. Do Bratislave ni bilo več daleč. Spet sva imela srečo s parkiranjem, tako da je bilo izhodišče za ogled mesta idealno. Ker je to mesto precej manjše od Budimpešte, sva ga s svojim faktografskim načinom hitro obdelala. Ko sva se nekoliko okrepčala, se je počasi bližala odločilna partija Naseljencev. Varovan in osvetljen park je bil v primerjavi s tistim v Budimpešti pravi raj. Tudi tokrat nisva izpustila nočnega sprehoda in občudovanja panorame.
Zadnji dan sva se prebudila na travi ob parkirišču, nekje med Bratislavo in Dunajem. Čeprav brez zemljevida, sva se optimistično podala v center Dunaja. Tokrat sva imela s parkiranjem več težav. Na koncu sva parkirala v bližini Schönbrunn-a, se sprehodila čez ta veličasten park in se nato s podzemno odpeljala v center na slasten »wienerschnitzel«. No, spotoma sva si seveda ogledala še najbolj znamenite stavbe v mestu. Ko se je zvečerilo je bil čas za odhod, dunajsko vzdušje pa sva si podaljšala z zvoki dunajske klasike.
Adrenalinski dan v Tolminu
Obetal se je razburljiv vikend. Začelo se je v petek zvečer z zmago proti Hrvaški. Končno nam je uspelo – bili smo v polfinalu, bravo Slovenija! Zjutraj se je začel nov dan, pohiteli smo v adrenalinski park in se prijavili med prvimi. Sledile so taktične priprave in stave, kdo bo boljši. Adrenalin je naraščal, DJ je še dvigoval vzdušje. Kot prva skupina smo se podali na višine in se prepustili adrenalinskim užitkom. Na vrhu stebra poguma je vsakemu nekoliko zastal dih, še Biljani in Mojci. Ekipa tv3 in inštruktorji, ki so skrbeli za našo varnost, so bili čudoviti in vzdušje je bilo tako domače, da sploh nismo opazili kamere. Da pa je bila motivacija na višku, so poskrbeli še s sijajno nagrado, ki so jo obljubili za zmagovalni par, ki bi se najhitreje povzpel po Jakobovi lestvi. Z Alešem sva bila odločena, da nama zmaga ne uide. Do vrha sva priplezala z veliko prednostjo, a do konca je bilo še precej parov, ki so prav tako dali vse od sebe. V napetem tekmovalnem vzdušju, sva na koncu le ostala najhitrejša in prejela vikend paket s štirimi adrenalinskimi aktivnostmi v Maya centru v Tolminu.
Po vseh vragolijah v adrenalinskem parku nam še ni bilo dovolj. Odločili smo se preizkusiti še v raftingu na Soči. V Maya centru nas je prevzel izkušeni vodnik, nam razdelil opremo in podali smo se proti kraju Boka - Trnovo, od koder smo se z raftom prepustili Soči. V skoraj dvournem spustu smo se preizkusili v veslaških spretnostih, vodnik pa nam je spotoma razkazoval še okoliške naravne lepote, nad katerimi smo bili vsi navdušeni, saj smo imeli povrh vsega še idealne vodne in vremenske pogoje. Med plavanjem po reki smo spoznali njen mogočni tok in seveda okus:) Na koncu smo bili vsi istega mnenja – Tolmin je zakon!